10 let pozneje: Namaži me!

Danes so me po maturantskem plesu prvič naličili. Tako je – za vse življenjske prelomnice, ki so sledile zrelostnemu izpitu, sem se z ličili namazala sama. Denimo za prvo študentsko pijančevanje, pa udi za proslavo ob doživetem prvi četrtletju rojstva, za krstni obisk generalnega direktorja in ravno tako tudi za zagovor mednarodno priznanega čina magistrice družboslovja.

Letos mineva desetletje, ko je moj čedni obraz zadnjič poudarilo profesionalno ličenje.

Nadaljuj z branjem “10 let pozneje: Namaži me!”

Adijo bula!

Bule ni več. Odstranil jo je doktor Milodrag, ki sicer ni bil tako neverjetnega videza kot moj zadnji božanski kirurg (ljubezenska izpoved kirurgu >>tukaj), a je bil, tako kot njegov priimek nadvse mil in drag, zato ga nikakor ne mečem med staro železo. Ravno nasprotno, prištevam ga med heroje sodobnega časa.

Nadaljuj z branjem “Adijo bula!”

Službena pot

Čeprav so moje službene poti sila naporne, se v nekaterih izmed njih zrcali tudi sled humorja. Več narodov na kupu, pa čeprav vsi Slovani namreč za sabo potegne različne kulturne posledice, kot je denimo sladkano meso za kosilo, češka specialiteta, postrežena vkup s sladko smetano in brusnicami, ki spravi na kolena še tako zapriseženega oboževalca kralja živali – svinje, kot sem jaz.

Nadaljuj z branjem “Službena pot”