Vpišite “jedljiv” za užiten falus

Razsežnost šoka v katerem se nahajam, je neizmerljiva. V želji komentirati zapis o polnozrnatih buhteljnih mi je najprej na misel prišel pridevnik “jedljiv”. Ker vedno dvakrat premislim, preden zapišem – budeča narodna zavest mi ne dopusti, da bi bila slovnično preveč razuzdana – sem v Google (še pred preverbo v SSKJ, kar ni v moji navadi) vtipkala izraz “jedljiv”.

Poizkusite.

Samo upam lahko, da se tudi vam ne prikaže niz petih zadetkov, pri čemer se eden nanaša na vlažilce, preostali štirje pa na jedljivega gumi lulčka, ki je lahko last vsakega izmed nas za manj kot osem evrov.

Po fotografiji sodeč je omenjeni luli neobičajne barve. Na barvni karti Jub – barve spremenijo dom – ta odtenek zaznamuje oznaka 4230. Če se zatorej želite v udobju vašega dnevnega prostorja pomiriti ob pogledu na barve gumi približka moškega organa, stenam privoščite omenjeni belež.

V kolikor gre verjeti prodajnemu opisu tega nenavadnega produkta, ima gumi lulček, citiram “slasten okus po jagodi”. Povzemam, da ga je dovoljeno polizati, posesati in celo ugrizniti vanj. Kar se sesanja tiče; dasiravno nisem tehnični mojster, ocenjujem, da gumi lulčka robotski sesalnik zagotovo ne bo pogoltnil.

Nadalje me preseneča, da je gumi lulček ozaljšan s pridevnikom velikanski, potem pa se v karakteristikah izdelka vendarle podučim, da užitni gumi meri zavidljivih in slovensko nadpovprečnih dvaindvajset centimetrov. Da dolžina ni ravno v nebo vpijoči argument čivkajo že vrabci na strehi, ptičjo teorijo pa potrjuje tudi dejstvo, da izdelek trenutno ni v ponudbi v nobenem izmed štirih omenjenih zadetkov (škoda). Znabiti zato, ker je izdelan iz kakšne toksične, a vendarle užitne materije.

Po preverbi svojega curriculum vitae ugotavljam, da nisem goreči podpornik različnih igral, pomagal in živil v obliki žilavih udov. Imam pa z njimi dve izkušnji.

Prva sega v davno ero maturantskega izleta, katerega bi se dalo povzeti z naslednjimi ključnimi besedami: Mediteran, za prgišče alkohola, z verige spuščene najstnice, nepričakovano sproščene profesorice …

in en sam Vodič.

Naj že na začetku omenim, da vodiči tistega časa niso bili takšni “donhuani” kot današnji Ti(č)borji v resničnostnih šovih poceni produkcije.

Ne, ne!

To so bili uglajeni kavalirji, ki so spoštljivo ravnali z naivnimi in krhkimi podeželjskimi gimnazijkami. Je pa res, da pred davnimi časi svet še ni bil tako “današnji”. Evropska unija in šengenska meja sta bili v tistih časih le vprašanji za odlično pet pri pouku geografije, klevetanje komaj legalnih samic v najbolj gledanem terminu komercialnih televizij pa zgolj neslutena prihodnost.

Medtem ko smo pri nas kot svinja o koruzi sanjali o novi materi Evropi, je na Mediteranu globalizacija cvetela kot oljna ogrščica na nebrojnih poljih moje domovine. Izbor plastične robe je bil tamkaj naravnost čudovit. Kako da se ne bi torej dalo dobiti gumi lulčkov, in to ne kar navadnih, ampak tistih nadgrajenih. V obliki piščalk.

Ne vem zakaj bi kdor koli želel v zahvalni dar uglajenemu mladeniču pokloniti piščalko v obliki penisa, a vendarle smo jo. Drži, dečve na pragu zrelostnega izpita, pa nismo Korošice, da ne bo pomote, smo tihemu in mirnemu vodiču na avtobusu ob zvokih solza slovesa izročile penis-piščalko.

Kdove, ali si je kdaj kot pastirček veselo zapiskal nanjo.

Druga izkušnja poceni daril, ki asociirajo na falus, sega prav tako v davno srednješolsko obdobje, ko smo jubileje še obeleževali znotraj lesenih lovskih brunaric v osrčju mešanih gozdov, ki so jih danes gladko nadomestili sodobni železobetonski kegljaški centri. Sošolki so iz meni neznanega razloga v slavo rosni mladosti podarili podobno stekleničko, kot jo poseduje večina dojenčkov, s to razliko, da se je namesto dude iz nje bohotil mali lulček. Prepričana sem bila, da bi bil slednji za sodnika Šifrerja ljubek kot metuljček sredi trav, mene pa ni bilo moč pripraviti, da bi plastični stvor spustila v neposredno bližino, čeprav so se kasneje iz njega vsi družno napajali z neko mešanico vodke.

Degustiranje, ali je gumi luli (v originalu edible giant gummy willie) resnično užiten zato prepuščam vsem, ki živijo življenje tako na robu, da se jim zdijo jedljivi polnozrnati buhteljni in z njimi ostali močnati izdelki čisto preveč običajni za to življenje.